<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj motenj hranjenja skozi čas, s poudarkom na anoreksiji nervozi</dc:title><dc:creator>Štorek,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cilar Budler,	Leona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pacient</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>terapevtske intervencije</dc:subject><dc:subject>teoretični model Calliste Roy</dc:subject><dc:subject>terapevtski stik</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje hranjenja so v današnjem času pogost pojav, značilnejše so za ženski spol, vendar niso izvzeti niti moški. Med najpogostejše motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, ki je skupaj z bulimijo nervozo tudi najstarejša poznana motnja hranjenja. 
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, saj gre za sistematični pregled literature.
Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo lahko ugotovili, da sta se poznavanje in obravnava motenj hranjenja skozi čas zelo razvila. V 21. stoletju poznamo poleg anoreksije in bulimije nervoze tudi številne druge oblike motenj hranjenja, med katerimi jih je veliko še neraziskanih in neklasificiranih v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj. 
Razprava in sklep: Za anoreksijo nervozo je značilna kompleksnost bolezni, saj se za ekstremno suhostjo skrivajo številni genetični, okolijski, psihološki, čustveni in drugi dejavniki, ki lahko pripeljejo do nastanka te bolezni. Bolezen je težko obravnavati, saj osebo prizadene fizično in duševno. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta z anoreksijo nervozo, saj je ona tista, ki pacienta spremlja čez celoten potek zdravljenja. V odnosu med medicinsko sestro in pacientom z anoreksijo nervozo je zagotovo najbolj pomemben terapevtski stik, za katerega mora pacient med hospitalizacijo razviti visoko raven zaupanja. Medicinska sestra potrebuje ogromno strokovnega znanja in empatije za delo s takšnim pacientom. V odnosu pa mora postaviti meje, s katerimi pacientu omogoči, da zopet prevzame nadzor nad svojim zdravjem.</dc:description><dc:publisher>[A. Štorek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-21 17:08:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76422</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.441.42(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23488003</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RB042TI8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
