<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnost ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije</dc:title><dc:creator>Jug,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Volmajer Valh,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Janežič,	Sandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rob,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sediment</dc:subject><dc:subject>odpadna voda</dc:subject><dc:subject>mlečno predelovalna industrija</dc:subject><dc:subject>polielektroliti</dc:subject><dc:subject>krožno gospodarstvo</dc:subject><dc:description>Velika količina sedimenta, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije, skupaj z okoljskimi vplivi in strogimi zakonskimi predpisi predstavlja problematičen segment in postavlja vprašanje glede njegovega trajnostnega upravljanja. V magistrski nalogi smo z namenom raziskanja ponovne uporabe sedimenta po čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije preučili primernost štirih organskih polielektrolitov kot alternativnih reagentov klasičnim anorganskim koagulacijskim sredstvom. Z izvedbo JAR testa in uporabo nizko molekularnega hitozana, natrijeve karboksimetil celuloze, polietilenimina in kolagena smo preverili učinkovitost čiščenja odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ter pri tem analizirali karakteristike nastalega sedimenta. Rezultati so pokazali, da z izbrano metodo in uporabljenimi koaglacijsko/flokulacijskimi sredstvi pri preiskovanih pogojih nismo uspeli zadostno odstraniti v vodi prisotne nečistoče in s tem prečistiti vode tako, da bi ustrezala zakonsko določenim mejnim parametrom. Z vidika nastalega sedimenta smo najboljše rezultate obarjanja dosegli z uporabo nizko molekularnega hitozana in s spreminjanjem vrednosti pH po končanem JAR testu. Na podlagi dobljenih rezultatov IR spektroskopije smo v nastalem sedimentu zaznali signale, ki nakazujejo na prisotnost organskih kislin in vezi ogljikovodikov oborjenih iz odpadne vode. Končna analiza sestave mikrobne združbe je pokazala, da v pridobljenem sedimentu primarno ni prisotnih patogenih mikroorganizmov oziroma bakterij.</dc:description><dc:publisher>[L. Jug]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-02 21:29:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76502</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.334.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 27353603</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:H0RAB8QT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
