<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izzivi in priložnosti vstopa podjetij na izbrane hitro rastoče trge v vzhodni in jugovzhodni aziji</dc:title><dc:creator>Korpar,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korez Vide,	Romana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovno okolje</dc:subject><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:subject>mednarodna poslovanje</dc:subject><dc:subject>Južna Koreja</dc:subject><dc:subject>Tajska</dc:subject><dc:subject>Indonezija.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo analizirali poslovno okolje Južne Koreje, Tajske in Indonezije. Ker je svet v današnjem času tako mednarodno prepleten, je za podjetja ključnega pomena, da širijo svoje dejavnosti in zmogljivosti ter s tem dosegajo višje dobičke. Vsako podjetje želi dosegati ekonomije obsega in s tem je pomembno, da širi svoje dejavnosti na tuje trge in pri tem sprejeti ključne odločitve, kateri trgi so za njih perspektivni.

Obstaja več različnih vrst analiz poslovnega okolja in mi smo se odločili, da analiziramo gospodarstva po PEST analizi. Na začetku smo obravnavali pojem in pomen analize poslovnega okolja ter njegove dimenzije. Predstavili smo tudi karakteristike hitro rastočih trgov in kakšne priložnosti le-ti predstavljajo. V prvem delu empiričnega dela smo naredili analizo poslovnega okolja posameznega izbranega gospodarstva. V analizi poslovnega okolja smo zajeli politično okolje, ekonomsko okolje, kulturno okolje in tehnološko okolje. V vsaki izmed dimenzij poslovnega okolja, ki smo jih obravnavali, smo predstavili in analizirali ključne aspekte. V zadnjem delu magistrskega dela smo napravili še primerjalno analizo med izbranimi gospodarstvi in Slovenijo po posameznih dimenzijah poslovnega okolja ter si tako ustvarili realnejšo siko trenutne situacije in obete za prihodnost. 

Z analizo smo želeli dokazati, da je politično okolje najmanj privlačno in tvegano na Tajskem, da je zaradi visoke stopnje razvitosti ekonomsko okolje v Južni Koreji najmanj privlačno za slovenske izvoznike in investitorje, ter da indonezijska kultura zahteva največjo zahtevnost prilagajanja za izvoznike iz Zahodnega sveta.</dc:description><dc:publisher>[K. Korpar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-03 07:26:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76506</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.9</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35584003</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IVKMR3TV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
