Dinastija Nasridov in padec GranadePernat, Nataša (Avtor) Ravnikar, Anton (Mentor) NasridiGranadarekonkvistaŠpanijakatoliška kraljaMagistrska naloga obravnava vzroke za vzpon in padec zadnje muslimanske dinastije Nasridov na Iberskem polotoku. Poudarek je na družbeno-politični situaciji v emiratu v zadnjih letih pred padcem dinastije. Od vzpona na oblast leta 1232 do padca Granade se je na prestolu zvrstilo 23 emirjev. Za lažje razumevanje je na kratko predstavljen prihod Arabcev na Iberski polotok in razdori, ki so omogočili vzpostavitev in predvsem ohranitev granadskega kraljestva kljub močnim pritiskom s strani katoliških kraljestev, skoraj 250 let. V drugi polovici 15. stoletja so dinastijo oslabili boji za nasledstvo, kar sta spretno izkoristila katoliška kralja Ferdinand II. Aragonski in Izabela I. Kastiljska ter sprožila kampanjo proti Nasridskemu kraljestvu. Zadnji emir Mohamed XII, poznan tudi pod imenom Boabdil, je moral 2. januarja 1492 predati Granado, s čimer se je končala vladavina muslimanov na Iberskem polotoku. Ob predaji Granade sta katoliška kralja muslimanskemu prebivalstvu v mirovni pogodbi zagotovila številne svoboščine. Vendar je bilo spoštovanje določb kratkega veka, saj so se morali tako Židje kot muslimani spreobrniti. Nasilne spreobrnitve so povzročale nemire in privedle do dveh večjih uporov, katerih posledica je bil dokončen izgon muslimanov l. 1609.[N. Pernat]20202020-06-16 08:36:12Magistrsko delo/naloga76628UDK: 94(460)\"12/14\"(043.2)COBISS_ID: 26340099NUK URN: URN:SI:UM:DK:WBUEAE7Qsl