Sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okoljeMohorko, Kaja (Avtor) Čuček Trifkovič, Klavdija (Mentor) mentalna retardacijaintegracijaskupnostzdravstvena negaIzhodišča: V zaključnem delu je predstavljena sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje s strani splošne populacije. Pri duševni manjrazvitosti gre za primanjkljaj intelektualnih sposobnosti, ki ga ni mogoče pozdraviti. Lahko pa duševno manjrazvitim s sprejemanjem in vključevanjem v socialno okolje omogočimo lepše, bolj polno in kakovostno življenje. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Raziskavo, ki temelji na kvantitativnem pristopu, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 100 ljudi, starejših od 20 let. Ugotavljali smo, v kolikšni meri so osebe z duševno manjrazvitostjo sprejete v vsakodnevno socialno okolje. Rezultati: Analiza raziskave je pokazala, da ljudje gledajo na duševno manjrazvite kot na enakovredne posameznike in se jih ob srečanju ne bojijo. Anketirani so mnenja, da je v Sloveniji še vedno premalo poskrbljeno za duševno manjrazvite in da bi se na tem področju dalo še marsikaj spremeniti. Razprava in sklep: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo majhen delež populacije, zato so postavljene bolj v ozadje kot ostale osebe z duševnimi motnjami. Kljub temu se okolica odziva na osebe z duševno manjrazvitostjo vedno bolj odprto. Vedno več ljudi nanje gleda kot na enakovredne posameznike, ki imajo pravico do samostojnega odločanja. Še vedno pa se o tej bolezni premalo informira, zato je treba ljudi še bolj ozaveščati, da izgubijo neprijeten občutek pred drugačnostjo in jo sprejmejo.[K. Mohorko]20202020-08-04 16:44:22Diplomsko delo/naloga76966UDK: 616.899:316.647.8(043.2)COBISS_ID: 30139651NUK URN: URN:SI:UM:DK:LCN4UJCHsl