<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočju</dc:title><dc:creator>Perko,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekonometrična analiza</dc:subject><dc:subject>potrošna funkcija</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:subject>metoda najmanjših kvadratov</dc:subject><dc:subject>evroobmočje.</dc:subject><dc:description>Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.</dc:description><dc:publisher>[S. Perko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-24 01:06:52</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77232</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 330.43:330.567.22</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57018883</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:0X3C0RZM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
