<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Krizno upravljanje in vloga izvajalcev nalog zaščite in reševanja v času epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Lapanje,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvojmoč,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>krizno upravljanje</dc:subject><dc:subject>kriza</dc:subject><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>SARS-CoV-2</dc:subject><dc:subject>koronavirus</dc:subject><dc:description>Leto 2020 bo v svetovnem merilu prav gotovo zaznamovala epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. razglasila globalno nevarnost za javno zdravje in dva meseca kasneje še pandemijo. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je prizadel celoten svet. Slovenija se je s koronavirusom soočila že ob koncu februarja, ko se je virus pojavil v sosednji Italiji. 
V nalogi smo raziskovali krizo (izredno stanje), sledili kriznim razmeram epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 in preučevali uspešnost izvajanja ukrepov s strani akterjev, ki so bili v prvi vrsti odgovorni pri reševanju epidemije.
Ugotovili smo, da se je država na krizne razmere epidemije z vidika kriznega upravljanja in zagotavljanja varnosti prebivalstva odzvala pravočasno. Kljub hitremu spreminjanju navodil glede ukrepov in preventivne zaščite, kar je povzročilo nekoliko negotovosti, so se intervjuvanci redno sestajali, predstavljali prejeta navodila in se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Bili so v rednih stikih z ostalimi pristojnimi institucijami, ki so sodelovale pri zajezitvi virusa. Prav tako so imeli pripravljene krizne načrte, ki pa so jih prilagajali glede na situacijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je imel večje zaloge zaščitne opreme v primerjavi s Civilno zaščito Logatec in Domom starejših občanov Ljubljana Vič, ki sta imela zaloge le za nekaj dni. Pritiske s strani medijev je bilo v večji meri mogoče občutiti v institucijah, ki so bile dejansko v stiku z okuženimi bolniki. To sta bila Univerzitetni klinični center Ljubljana in Dom starejših občanov Ljubljana Vič. Kljub temu, da večina institucij ni imela oblikovanih posebnih delovnih skupin, ki bi vodile postopke v zvezi s preprečevanjem epidemije in sprejemanjem ukrepov, pa ocenjujejo odziv svoje institucije na krizne razmere kot dober.</dc:description><dc:publisher>[M. Lapanje]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-08-31 00:34:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77418</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-036.21:351.78(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29622019</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SI5TXGTK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
