<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v Mariboru</dc:title><dc:creator>Savić,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolovski,	Gjoko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>slovenščina kot tuji/drugi jezik</dc:subject><dc:subject>preživetvena raven</dc:subject><dc:subject>skloni</dc:subject><dc:description>Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku.
Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko
IV
govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti.
Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.</dc:description><dc:publisher>[A. Savić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-04 11:30:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77584</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6\'243:378.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28552195</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:PM7MEIVE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
