<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tehnologija veriženja blokov v povezavi z decentraliziranimi financami</dc:title><dc:creator>Tišler,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sternad Zabukovšek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriptovalute</dc:subject><dc:subject>Ethereum</dc:subject><dc:subject>Bitcoin</dc:subject><dc:subject>decentralizirane finance</dc:subject><dc:subject>blockchain</dc:subject><dc:subject>tehnologija veriženja blokov</dc:subject><dc:description>Tehnologija veriženja blokov je zaradi visokega vzpona kriptovalute Bitcoin začela  pridobivati na popularnosti. Vzpon je prinesel tudi medijsko izpostavljenost, posledično pa so tehnologije začele raziskovati tudi multinacionalke, kot je Microsoft. Z razvojem bitcoina so se začele pojavljati tudi druge kriptovalute, kot je ethereum, ki je tehnologiji veriženja blokov dodal pametne pogodbe. S pametnimi pogodbami so nastale tudi decentralizirane finance, ki bodo služile kot temelj praktičnemu delu magistrskega dela.
Najprej smo v magistrskem delu opredelili termin tehnologija veriženja blokov. Skozi zgodovino smo poizkušali predstaviti nastanek in ključne mejnike v razvoju tehnologije. Ker lahko tehnologijo veriženja blokov uporabimo za različne namene, smo opisali tudi tipe tehnologije in izpostavili ključne razlike med njimi. Vsak nov izum ali pripomoček ima svoje prednosti in slabosti. V delu smo tako predstavili obe plati in izpostavili, kakšne prednosti ima implementacija tehnologije veriženja blokov za podjetja ter posameznike.
V nadaljevanju smo opisali enega ključnih dejavnikov za rast popularnosti tehnologije. Predstavili smo, kaj so kriptovalute, katere tipe poznamo in na katere skupine jih delimo. Za potrebe magistrskega dela smo opisali kriptovaluti bitcoin, ethereum in njune glavne alternative. Za zaključek smo izpostavili tudi možnost njihove uporabe v vsakdanjem življenju.
Poglavju o kriptovalutah sledi poglavje decentraliziranih financ. Njihov glavni cilj je uporabnikom omogočiti uporabo finančnih storitev s pomočjo verige blokov. Med te storitve spadajo posojanje denarja, izposojanje denarja ipd. Najprej smo decentralizirane finance opisali in jih podrobno razdelili v kategorije. Tudi tukaj smo izpostavili prednosti in slabosti.
Teoretični del se zaključi z opisom trendov in napovedi na obeh opisanih področjih.
V empiričnem delu smo analizirali pet izbranih platform, na katerih je možno najeti posojilo.  Najprej smo opisali kriterije za analizo, sledita opis in razlaga posamezne platforme. Na koncu smo naredili končno primerjavo in poizkušali izbrati najboljšo opisano platformo.</dc:description><dc:publisher>[A. Tišler]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-07 12:07:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77609</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.7</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 50208003</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:HBEQDXTC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
