<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Brandenburg; vzpostavitev, decentralizacija in prihod rodbine hohenzollern</dc:title><dc:creator>Turnšek,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:subject>Askanijci</dc:subject><dc:subject>Wittelsbachi</dc:subject><dc:subject>Luksemburžani</dc:subject><dc:subject>Brandenburg</dc:subject><dc:subject>Hohenzollern</dc:subject><dc:description>V času, ko se je evropsko plemstvo z nemških, italijanskih in francoskih dežel goreče spopadalo v imenu vere in cerkve proti nevernikom na bližnjem vzhodu, je na severu Svetega rimskega cesarstva 1147 potekal v zgodovinopisju manj omenjan križarski pohod proti vendskim Slovanom, živečim onkraj Elbe. Tod je moč cesarjev nekoč že segla, a velik upor proti pokristjanjevanju in visokim tributom je latinski svet potisnil nazaj na levi breg reke. Tokrat je osvojitev, četudi le delno uspešna, zdržala. Saška rodbina Askanijcev iz Altmarka je segla dlje proti vzhodu, sčasoma vse do Odre, in vzpostavila mejno grofijo Brandenburg. Ta je skozi stoletja rastla v obsegu v nenavadno veliko državo znotraj cesarstva, ki se je uspešno ubranila fragmentacije. Pomembnost te marke je rastla z njenim teritorijem, njen vzpon pa je spremljal skoraj nenehen boj na vse strani proti zavistnim in ozemlja željnim sosedom. Pomorjanska je, kot tarča večstoletnega brandenburškega poželenja, zaslužna posebne omembe. Z izumrtjem Askanijcev in prihodom Wittelsbachov in Luksemburžanov je Brandenburg v začetku 14. stoletja doživel decentralizacijo in fragmentacijo. Stanovi so spričo šibke osrednje oblasti svoje interese in privilegije varovali sami. Plemiči so bíli neprestane fajde, mesta so se povezala v močna zavezništva in se borila proti vsem, ki so ogrožali njihove privilegije. S prihodom Luksemburžanov so davčne obremenitve postale skoraj neznosno visoke, tako primarni cilj te rodbine ni bil modro vladanje, ampak pridobivanje prihodkov. Dve pozitivni posledici prihoda tujih cesarskih rodbin sta bili vzpostavitev moderne administracije in pridobitev titule volilnih knezov, ki je bila vezna na mejno grofijo. Šele s prihodom Hohenzollerjev se je trend obrnil. Friderik I. znova vzpostavi centralno oblast in si, vsaj delno, pokori stanove. Njegova rodbina je začrtala za marko nov kurz, ki jo je sčasoma pripeljal do moči in evropske razpoznavnosti.</dc:description><dc:publisher>[U. Turnšek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-10 07:49:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77691</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 930.1:929.7Hohenzollern(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36548867</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TUXJC3LN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
