<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv travmatičnih dogodkov v otroštvu na zdravje v odraslosti</dc:title><dc:creator>Lozar,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goriup,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kmetec,	Sergej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>posledice travmatične izkušnje</dc:subject><dc:subject>zloraba</dc:subject><dc:subject>odraščanje s travmo</dc:subject><dc:description>Uvod: V sodobni družbi zaradi hitrega tempa življenja ljudje pogosto doživljamo stresne situacije. Nekatere prebrodimo, ne da bi o njih sploh premišljevali, druge, bolj travmatične, pa se zasidrajo nekje globoko v naši podzavesti. Kadar se to zgodi v otroštvu, govorimo o travmatični izkušnji, ki lahko posameznika spremlja skozi vse življenje ter pušča posledice na vseh področjih posameznikovega življenja, še posebej na zdravju. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako otroška travmatična izkušnja vpliva na zdravje v odraslosti.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z induktivnim pristopom dela. V raziskavo smo vključili tri strokovnjakinje s področja psihoterapije, sociologije in pedo-psihiatrije, ki se dnevno ukvarjajo z bolniki, ki trpijo za travmatičnimi dogodki iz otroštva. Podatki so bili pridobljeni z metodo individualnega poglobljenega intervjuja in obdelani po procesu analize in sinteze. 
Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo ugotovili, da travmatična izkušnja iz otroštva neposredno vpliva na zdravje posameznika, ki je travmo doživel. Spremlja ga skozi vsa življenjska obdobja in pušča telesne, psihološke in razvojne posledice na njegovem zdravju.
Razprava in sklep: Travmatična izkušnja v otroštvu vpliva na posameznikovo fizično, duševno in socialno življenje tudi v odraslem obdobju. Posamezniki imajo pogosto težave v fizičnem in čustvenem zdravju, saj kažejo odstopanja od splošnih vedenjskih in socialnih norm. Ob zaznani travmi je ustrezno ukrepanje zdravstvenega kadra in pravilno zdravljenje prvo, ki pripomore k pozitivnemu rezultatu obravnave. Slaba izobraženost in preobremenjenost zdravstvenega kadra pa lahko doživljanje travme pri bolniku samo poslabša in poglobi.</dc:description><dc:publisher>[J. Lozar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-26 10:56:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>77944</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.913(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 34085635</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CUDCNWJG</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
