<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>De lege lata analiza sankcioniranja prekrškov v mestnih občinah v Sloveniji v letih od 2015 do 2017</dc:title><dc:creator>Tičar,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kandolf,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvojmoč,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>mestno redarstvo</dc:subject><dc:subject>prekrški</dc:subject><dc:subject>sankcioniranje prekrškov</dc:subject><dc:subject>mestne občine</dc:subject><dc:subject>pooblastila</dc:subject><dc:description>Namen prispevka:

Z namenom prikaza dejanskega stanja obravnavanja in sankcioniranja prekrškov na lokalni ravni so avtorji analizirali letna poročila o delu mestnega oziroma medobčinskega redarstva v mestnih občinah v Sloveniji. Pri tem so se avtorji predvsem v teoretičnem delu članka osredotočili na dve glavni področji predpisovanja prekrškovnih sankcij, ki sta varnost cestnega prometa ter varstvo javnega reda in miru.

Metode:

Avtorji so v prispevku uporabili metode kvalitativne analize poročil, ki so značilne za analizo v pravnih znanostih, in sicer tako gramatikalne razlage veljavne ureditve (de lege lata analiza) kakor tudi teleološke razlage obsega pooblastil prekrškovnih organov v občinah (ratio legis analiza). Pridobljene podatke so vsebinsko in statistično analizirali.

Ugotovitve:

Število prekrškov, ki jih je ugotovila večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni upada. Ne glede na padec števila ugotovljenih prekrškov pa število plačilnih nalogov, ki jih je izdala večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni ostaja dokaj veliko oziroma se v nekaterih primerih na letni ravni celo povečuje.

Omejitve/uporabnost raziskave

Če bi se uporabljal enoten format letnih poročil o delu mestnih oziroma medobčinskih redarstev za vse občine, bi bilo v prihodnje dobro opraviti podrobnejšo raziskavo o njihovem delu in podatke primerjati z delom policije kot glavnim prekrškovnim organom v državi.

Praktična uporabnost:

Članek temelji na zavedanju o pomenu redarstva kot prekrškovnega organa in širši javnosti v strnjeni obliki prikazuje področje njihovega dela.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Iz članka je razviden pregled dela medobčinskih oziroma mestnih redarstev mestnih občin v Sloveniji v obdobju treh let. Članek je namenjen širši strokovni javnosti, saj prikazuje redarstvo kot pomemben prekrškovni organ, ki v državi na podlagi pooblastil skrbi za zagotavljanje varnosti predvsem na področju cestnega prometa in zagotavljanja miru.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 14:26:46</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>78011</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.742(494.4)</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 99492352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30620675</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-0253</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RSJWOEOK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
