Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturoAmbrožič, Saša (Avtor) Dvojmoč, Miha (Mentor) diplomske nalogekritična infrastrukturazaščita kritične infrastruktureepidemijakoronavirusDandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture. Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2. S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo. S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.[S. Ambrožič]20202020-10-07 12:57:33Diplomsko delo/naloga78029UDK: 616-036.21:351.78:005.9(043.2)COBISS_ID: 45771267NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZGVCG3ISsl