<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Bujas,	Hanija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klokočovnik,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šorgo,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>žive živali</dc:subject><dc:description>Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.</dc:description><dc:publisher>[H. Bujas]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-19 19:35:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78080</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 592/599:37.091.3-057.875(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 48975107</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:NSPDG5BE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
