<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Omejitve pooblastil prokurista (primerjalno)</dc:title><dc:creator>Pavlišin,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prostor,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prokura</dc:subject><dc:subject>prokurist</dc:subject><dc:subject>pooblastilo</dc:subject><dc:subject>zastopniki gospodarskih družb</dc:subject><dc:subject>zastopanje</dc:subject><dc:subject>procesna pooblastila</dc:subject><dc:subject>podružnica</dc:subject><dc:description>Prokurist je pooblaščenec, vendar ne klasični pooblaščenec družbe. Naloga obravnava posebnosti njegovega položaja v razmerju do zakonitih zastopnikov in drugih pooblaščencev ter opredeli njegov položaj med zastopniki. Na podlagi teh ugotovitev nadalje obravnava omejitve prokuristovih pooblastil, ki izhajajo direktno iz zakona ter tudi iz sodne prakse. Ker je prokurist pogost institut v kontinentalnem pravu, primerjamo njegov položaj v različnih sistemih – tokrat v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.  Omenjene države, razen Srbije, imajo podobno ureditev z manjšimi, a značilnimi razlikami. 
Na eni strani so sistemi, v katerih se prokurist po obsegu pooblastil enači z zakonitimi zastopniki družbe, in sicer ima vsa pooblastila, razen za odtujitev in obremenitev nepremičnin. Zaradi nejasnosti zakonskega besedila v teoriji in praksi se pojavljajo različne dileme v zvezi obsega prokuristovih pooblastil, predvsem v zvezi prenosa pooblastil ter procesnih upravičenj. Zakon Srbije sicer jasno opredeli položaj prokurista, ga pa bolj približuje generalnemu pooblaščencu kot zakonitemu zastopniku.
Za vse omenjene sisteme je možnost podelitve prokure za podružnico. Zato je predstavljen pojem podružnice ter vpliv takšne prokure na obseg prokuristovih pooblastil.
Posebno vprašanje je obseg prokuristovih pooblastil glede procesnih upravičenj. To je bila dolgo sporna tema v slovenski praksi, ki je sicer deloma razrešena s spremembo zakona iz leta 2015, vendar vprašanja prenosa pooblastila na odvetnika ter omejitve iz procesnih zakonov še ostajajo sporna. 
Naloga tudi obravnava posebno obliko skupnega zastopanja – skupno zastopanje prokurista in zakonitih zastopnikov družbe ‒ ter išče odgovore na vprašanja, kdaj je takšno skupno zastopanje smiselno in dovoljeno.</dc:description><dc:publisher>[K. Pavlišin]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-23 14:47:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78099</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.716(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 42868995</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JPKFOBJI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
