<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih</dc:title><dc:creator>Lužar,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>odrasli</dc:subject><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>formativno spremljanje</dc:subject><dc:subject>sodobni in inovativni pristopi</dc:subject><dc:description>Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.</dc:description><dc:publisher>[N. Lužar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-04 18:26:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78309</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.26:374.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 47996419</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AUT8DLKE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
