<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana</dc:title><dc:creator>Nikolovska,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>globalizacija</dc:subject><dc:subject>jedrsko orožje</dc:subject><dc:subject>mehka moč</dc:subject><dc:subject>neoliberalizem</dc:subject><dc:subject>mednarodni odnosi</dc:subject><dc:description>Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe.
Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva.
Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.</dc:description><dc:publisher>[M. Nikolovska]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-17 11:36:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78389</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.78:327.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 47341315</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:KRG29QXU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
