<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv ezofagealnega uravnavanja telesne temperature kritično bolnih na potek zdravljenja</dc:title><dc:creator>Marolt,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markota,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Donik,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ezofagealna hladilna naprava</dc:subject><dc:subject>terapevtska hipotermija</dc:subject><dc:subject>načini ohlajanja</dc:subject><dc:subject>enota intenzivne terapije</dc:subject><dc:description>Uvod: Ciljno uravnavanje telesne temperature z inducirano  hipotermijo lahko dosežemo na različne načine. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ezofagealnim uravnavanjem telesne temperature v primerjavi z drugimi načini ohlajanja v porabi vazopresorjev, nastavitvah mehanske ventilacije, pojavnosti preležanin, pojavnosti krvavitev iz zgornjih prebavil, nadomeščanju koncentriranih eritrocitov in v času v ciljni temperaturi.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena retrospektivna metoda ocenjevanja in beleženja različnih tehnik ohlajanja kritično bolnih pacientov. Opazovali smo ohlajanje z ezofagealno hladilno sondo in druge načine ohlajanja. Za preverjanje postavljenih hipotez smo uporabili t-test. Rezultati raziskave so obdelani v programih Microsoft Office Excel ter SPSS 25.0., predstavili pa smo jih kot povprečne vrednosti, standardne odklone in v odstotkih.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja statistično pomembna razlika v času v ciljni temperaturi med pacienti, hlajenimi z ezofagealno hladilno sondo, v primerjavi s pacienti, hlajenimi z drugimi načini ohlajanja. Pacienti, hlajeni z ezofagealno hladilno sondo, so bili dlje časa v ciljni temperaturi (t = 7,442; p = &lt; 0,001). Čas v ciljni temperaturi pri pacientih, hlajenih z ezofagealno hladilno sondo, je bil v povprečju 81,64 %, pri pacientih z drugimi načini ohlajanja pa 68,78 %.
Razprava in sklep: Ezofagealno uravnavanje temperature se v primerjavi z drugimi načini ohlajanja kaže kot razlika v času v ciljni temperaturi. Znanje in usposobljenost medicinskega osebja, prepoznavanje neželenih stranskih učinkov in hitro ukrepanje pa je ključ do uspešno izvedene terapevtske hipotermije</dc:description><dc:publisher>[E. Marolt]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2020-12-24 11:19:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78417</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 612.56:616-001.18-083.98(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 49716995</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SLHUWKVF</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
