<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem</dc:title><dc:creator>Mažič,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markota,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koželj,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>preživetje</dc:subject><dc:subject>laktacidoza</dc:subject><dc:subject>prašni delci PM10</dc:subject><dc:description>Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. 
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali  podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. 
Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani  TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%)  srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. 
Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.</dc:description><dc:publisher>[M. Mažič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-16 09:15:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78731</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.12-008.315-036.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57056771</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:STZV1K30</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
