<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predporodna depresija in nezadovoljstvo s porodom kot dejavnika tveganja poporodne depresije</dc:title><dc:creator>Prah,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poštuvan,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrič,	Meta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poporodna depresija</dc:subject><dc:subject>predporodna depresija</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo s porodom.</dc:subject><dc:description>Ozadje: Poporodna depresija je razpoloženjska motnja, za katero trpi skoraj 20 % slovenskih otročnic. Predporodna depresija je eden izmed najpogosteje omenjenih in najmočnejših napovednikov poporodne depresije. Nekaj študij prepoznava tudi nezadovoljstvo s porodom kot vpliv na poporodno depresijo. V magistrski nalogi smo želeli raziskati vpliv predporodne depresije, nezadovoljstva s porodom na poporodno depresijo in odnose med omenjenimi konstrukti. Metoda: Podatke smo pridobivali s pomočjo prečnega in longitudinalnega merjenja. V prečnem delu je sodelovalo 394 žensk, ki so bile največ eno leto od poroda, medtem ko je v longitudinalnem merjenju sodelovalo 39 udeleženk, ki so bile največ pet dni od poroda. Čez približno 30 dni smo ponovno stopili v stik z njimi in izvedli drugo merjenje. Udeleženke so reševale spletno anketo, ki je vsebovala lestvico EPDS za predporodno depresijo, vprašalnik zadovoljstva s porodom BSS in vprašalnik EPDS za poporodno depresijo. Rezultati: Predporodna depresija je močen napovednik poporodne. Nezadovoljstvo s porodom v srednji meri vpliva na poporodno depresijo. Predporodna depresije in nezadovoljstvo s porodom skupaj ne pojasnita več variabilnosti v poporodni depresiji; prav tako nezadovoljstvo s porodom ni moderator med predporodno in poporodno depresijo. Zaključek: Ugotavljamo, da so ženske, ki so kazale znake predporodne depresije, in ženske, ki so manj zadovoljne s svojim porodom, neodvisno od obeh konstruktov ranljivi skupini za pojav poporodne depresije. Na podlagi rezultatov v magistrskem delu podajamo še nekaj priporočil za delo z ranljivimi skupinami.</dc:description><dc:publisher>[A. Prah]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-01 10:42:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>78785</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942:618.4:616.89(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 59115523</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:PYGBO6PH</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
