Eleonora Akvitanska: Žena dveh in mati treh kraljevKoščak, Nikolaja (Avtor) Ravnikar, Anton (Mentor) Eleonora AkvitanskakraljicaPlantagenetAkvitanijaRihard LevjesrčniMagistrsko delo obravnava življenje Eleonore Akvitanske, francoske in kasneje angleške kraljice. Eleonora Akvitanska se je rodila leta 1122 v Poitiersu. Ko je leta 1137 umrl njen oče, je kot njegova dedinja postala najbolj zaželena nevesta v Evropi. Julija 1137 se je poročila z Ludvikom VII. in postala francoska kraljica. Leta 1145 se je z možem odpravila na križarski pohod, ki se je izkazal za katastrofo, tako za križarje kot za Eleonoro in Ludvika, saj je bil njun zakon leta 1152 razveljavljen. Eleonora se je istega leta poročila s Henrikom Plantagenetom in leta 1154 sta postala kralj in kraljica Anglije. Imela sta osem otrok: 5 sinov in 3 hčerke. V Henrikovi odsotnosti je Eleonora vladala kot regentka in se podpisovala kot »Eleonora Akvitanska, po milosti božji, kraljica Anglije«. Do leta 1167 sta se Henrik in Eleonora povsem oddaljila in kraljica se je vrnila v Poitiers. Na svojem dvoru je spodbujala trubadurske pesnike, viteštvo in kavalirstvo. Leta 1173 so se Eleonorini sinovi uprli očetu. Eleonora, ki je sinove podpirala, je bila aretirana in zaprta. Izpuščena je bila leta 1189, ko je umrl njen mož, Henrik II. Nasledil ga je Eleonorin najljubši sin, Rihard Levjesrčni. Leta 1192 se je Rihard vračal iz tretje križarske vojne in bil na poti ujet. V ujetništvu je preživel leto in pol, njegova mati pa je odigrala ključno vlogo pri zbiranju denarja za odkupnino. Ko je Rihard leta 1199 umrl, je prestol prevzel Eleonorin najmlajši sin Ivan. V zadnjih letih življenja se je Eleonora kot nuna umaknila v samostan Fontevraud, v katerem je umrla leta 1204.[N. Koščak]20212021-03-21 15:43:46Magistrsko delo/naloga78882UDK: 94(4)\"03/14\":929Akvitanska E.(043.2)COBISS_ID: 59947523sl