<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma</dc:title><dc:creator>Sajovic,	Iva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Jožefa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dreisinger,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hodgkinova bolezen</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>posledice</dc:subject><dc:subject>spremljanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Limfom predstavlja 22 % vseh malignih bolezni pri osebah, starih 15–24 let, od tega je kar 16 % Hodgkinovega limfoma. Cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je ozdravitev, vendar agresivne kemoterapije in radioterapije pustijo posledice, zaradi česar je kakovost življenja mladih slabša. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pomoč pri raziskavi smo pripravili intervju, sestavljen iz devetih vprašanj nestrukturiranega tipa. Intervju smo izvedli pri treh osebah, ki so se zdravile zaradi Hodgkinovega limfoma. Podatke opravljenih intervjujev smo obdelali po metodi analize vsebine.
Rezultati: Na podlagi študij primerov smo ugotovili, da je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju slabša, zato bi bilo treba pogosteje spremljati njihovo kakovost življenja ter reševati nastale posledice kemoterapij in radioterapij. Najpogostejše posledice pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma so utrujenost, bolečina, slabša telesna vzdržljivost ter psihične težave, kot so stres, tesnoba in strah. 
Razprava in sklep: Mladi po zdravljenju potrebujejo podporo in pomoč svojih najbližjih ter zdravstvenih delavcev predvsem pri izboljšanju kakovosti življenja in reševanju nastalih težav. Rezultati kažejo, da bi moral nadzor po zdravljenju v večji meri vključevati spremljanje kakovosti življenja mladih, saj se je njihovo življenje bistveno spremenilo v čustvenem, socialnem in kognitivnem delovanju.</dc:description><dc:publisher>[I. Sajovic]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-21 08:57:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79031</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-006.44-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 68572163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
