Napovedovanje sprememb kognitivnih sposobnosti pri starejši populacijiŠtante, Anja (Avtor) Štiglic, Gregor (Mentor) Cilar Budler, Leona (Komentor) staranjekognitivni upadpriklic besedSHAREnapovedni modelUvod: Delež starejših od 65 let se v populaciji veča. Napovedi kažejo, da se bo do leta 2100 še povečal. Ena od problematik, ki se pojavlja pri starejših, je upad kognitivnih sposobnosti. Metode: Analizirali smo podatke iz raziskave The Survey of Health, Aging and Retirement in Europe pri valu 6 in 7. Oblikovali smo dve skupini podatkov. V prvo smo uvrstili vse razpoložljive podatke iz držav Evropske unije, v drugo podatke zbrane v Republiki Sloveniji. Analizo podatkov smo izvedli v programskem jeziku R. Z uporabo napovednih modelov smo poskušali napovedati spremembe v vrednosti spremenljivke »razlika v takojšnjem priklicu besed med valoma 6 in 7«. Uporabili smo tri napovedne modele, in sicer multiplo logistično regresijo, Random Forest in Gradient Boosting Machine. Pri dobljenih rezultatih smo primerjali vrednost površine pod krivuljo. Rezultati: Pri evropski populaciji se je kot najboljši napovedni model izkazala multipla logistična regresija z rezultatom pri vrednosti AUC 0,698 (95% IZ: 0,678-0,705). Pri slovenski populaciji se je kot najboljši izkazal Gradient Boosting Machine z rezultati pri AUC 0,698 (95% IZ: 0,663-0,760). Razprava in sklep: Izkazalo se je, da na izhodno spremenljivko vplivajo spremenljivke, ki so že zaznane v drugih študijah. Te so priklic besed pri valu 6, starost in stopnja izobrazbe. Pri evropski populaciji je opazen vpliv spremenljivke samoocena računalniških sposobnosti. Študije s področja kognitivnih sposobnosti pri starejših na območju Republike Slovenije so pomembne, saj se slovenska družba stara.[A. Štante]20212021-05-10 08:21:26Magistrsko delo/naloga79124UDK: 159.95:159.922.63(043.2)COBISS_ID: 68315395sl