<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pridelek krme s travinja v  klimatsko manj ugodnih letih</dc:title><dc:creator>Kotnik,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gselman,	Anastazija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podvršnik,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travinje</dc:subject><dc:subject>klimatske razmere</dc:subject><dc:subject>pogostost košnje</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:description>Na trajnem travniškem poskusu smo izvedli raziskavo o vplivu pogostnosti rabe travne ruše (2-kosna; 4-kosna in 4-kosna – pri kateri vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje) in klimatskih dejavnikov v posameznem letu (2003, 2014 in 2020), ki vplivajo na količino pridelka suhe snovi. Poskus je bil zasnovan leta 1995 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Zasnovan je bil v obliki naključnega bloka v štirih ponovitvah. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost rabe statistično značilno vpliva na količino pridelka suhe snovi travne ruše. Največji pridelek (8,85 t SS/ha) smo dosegli s 4-kosno rabo, kjer vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje. Pridelka 2-kosne in 4-kosne rabe (8,28 in 7,87 t SS/ha) pa sta statistično primerljiva. Pridelki se statistično značilno razlikujejo tudi po posameznih primerjanih letih. Statistično najvišji pridelek (11,92 t SS/ha) smo dosegli v letu 2014 (mokro leto), sledi leto 2020 (normalno leto; 8,71 t SS/ha), medtem ko je najmanjši pridelek (4,37 t SS/ha) zabeležen v suhem letu (2003).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-01 18:05:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79450</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 70244099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
