<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija in  validacija metode  za določanje  stranskih  produktov  fermentacije v pivu</dc:title><dc:creator>Hribernik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Finšgar,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pivo</dc:subject><dc:subject>stranski produkti fermentacije</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bila uvedba in optimizacija preskusne metode za določanje stranskih produktov fermentacije v pivu. Preskusno metodo smo primerjali s standardiziranimi metodami določanja stranskih produktov.
Med procesom fermentacije piva nastajajo poleg etanola in ogljikovega dioksida tudi lahkohlapni stranski produkti, ki vplivajo na senzorične lastnosti piva. Najpomembnejši stranski produkti, ki nastajajo so estri (etil acetat, izo-amil acetat, 2-feniletil acetat), višji alkoholi (n-propanol, izo-butanol, 2-metilbutan-1-ol, 3-metilbutan-1-ol, 2-fenil etanol), ketoni (butan-2,3-dion, pentan-2,3-dion), aldehidi (acetaldehid) in hlapne žveplove spojine (dimetilsulfid). Najpogosteje jih določamo s plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), s predhodno destilacijo piva. 
Preskusno metodo smo optimizirali glede na pogoje okolja laboratorija ter jo tudi validirali. 
Za določanje smo uporabili metodo z minimalno pripravo in zajemom vzorca iz parne faze z ekstrakcijo na trdnem nosilcu (SPME, angl. solid phase microextraction). Sledila je kvalitativna in kvantitativna določitev s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultate meritev vseh metod smo primerjali z validacijskim postopkom s pomočjo statističnih metod. 
Iz dobljenih kromatogramov in rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo uspešno uvedli in optimizirali preskusno metodo – SPME GC-MS. Dokazali smo linearnost, natančnost in točnost analizne metode, določili pa smo tudi LOD in LOQ. Potrdimo lahko tudi selektivnost in specifičnost preskusne metode, saj smo dobili ločene kramotografske vrhove za posamezno analizirano komponento. Z uvedbo preskusne metode smo bistveno skrajšali čas priprave vzorcev in analize, saj vzorcev ni potrebno predhodno destilirati.</dc:description><dc:publisher>[A. Hribernik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-09 13:30:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79501</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 663.452(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 77460739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
