<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nasilje v družini pred in med "lockdownom"</dc:title><dc:creator>Dimić,	Dušica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>zaprtje družbe</dc:subject><dc:subject>analize</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. 
V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.</dc:description><dc:publisher>[D. Dimić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-20 09:27:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79552</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.9:343.62(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 82930435</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DJXWQLGP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
