<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanove</dc:title><dc:creator>Ropič,	Tajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stričević,	Jadranka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukovič,	Goran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Roj,	Igor Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>management</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>vodstvo</dc:subject><dc:subject>klinična ustanova</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra manager</dc:subject><dc:description>Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez.
Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja.
Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje.</dc:description><dc:publisher>[T. Ropič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-09 16:48:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79661</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.3:614.253.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 84139779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
