<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Garantna dolžnost kot podlaga za neprava opustitvena kazniva dejanja</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>storitev</dc:subject><dc:subject>opustitev</dc:subject><dc:subject>garantna dolžnost</dc:subject><dc:description>Pri splošnem pojmu kaznivega dejanja gre za teoretičen koncept in ne  za konkretno kaznivo dejanje. Splošni pojem kaznivega dejanja zajema točno določene splošne in vsem kaznivim dejanim skupne značilnosti, ki jih mora vsebovati tudi vsako konkretno kaznivo dejanje. Če jih ne vsebuje preostane zgolj zaključek, da kaznivo dejanje kot tako ne obstaja in tudi kazenske odgovornosti zanj nihče ne prevzame.  Splošni pojem kaznivega dejanja ima torej točno določene elemente in določen vrstni red med njimi, ki ga je potrebno obvezno upoštevati pri vsakem posameznem kaznivem dejanju, to pa so  voljno ravnanje človeka, bit inkriminacije, protipravnost in krivda. Samo ravnanje človeka in ne ravnanje živali ali delovanje višje sile, lahko postane kaznivo dejanje, predpostavka pa je, da gre za voljno ravnanje, torej tako, ki ga ima človek v oblasti. 
Najpogosteje se pravna praksa srečuje s kaznivimi dejanji, izvršenimi v storitveni obliki, vendar kazensko pravo tudi pasivnost obravnava kot ravnanje. Skupno ime za pasivna ravnanja, ki ogrožajo kazenskopravne dobrine so opustitve, te se pa naprej delijo na prave in neprave opustitve. Skupno obema je, da posameznik ni preprečil nastanka prepovedane posledice, vendar bi to moral storiti, razlika pa je v tem, da bo oseba za nepravo opustitveno kaznivo dejanje odgovarjala zgolj tedaj, ko ji bo dokazana posebna življenjska zveza v razmerju do žrtve,  iz katere izhajajo določene odgovornosti. Ta življenjska zveza se imenuje garantna dolžnost, ki pa ni posebej urejena v kazenskem zakonu. Nosilec garantne dolžnosti se imenuje garant, položaj osebe v razmerju do žrtve pa se imenuje garantni položaj. Garantne dolžnosti je potrebno iskati v področnih zakonih ali drugih aktih, ki urejajo tisto razmerje, s katerim ima pravosodje opravka. Garanti varnosti postanejo posamezniki tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, v ospredju predvsem učitelji, policisti in poklicni vozniki.</dc:description><dc:publisher>[S. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-17 16:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79786</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.346(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81419779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
