<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Policija kot mehanizem družbenega nadzorstva v času pandemije</dc:title><dc:creator>Vertačnik,	Staš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Modic,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>družbeno nadzorstvo</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:description>Še nedolgo nazaj, v letu 2019, ko se je še neznani virus širil po Kitajski, nekje daleč stran od nas, si nismo mogli predstavljati, da bo samo v nekaj mesecih zajel celoten svet in povzročil  svetovno zdravstveno krizo. Življenja, kot smo ga poznali pred pandemijo, nismo več poznali, začela se je neka nova realnost, ki so jo zaznamovali ukrepi za zajezitev covida-19. Nekateri ukrepi, ki so veljali, so v ljudeh vzbujali nestrinjanje in nezadovoljstvo, mnogim so bili nesmiselni in preveč invazivni za osebno svobodo. V Sloveniji je bilo moč zaznati splošno nezadovoljstvo prebivalstva nad ukrepi, ki  jih je izvajala in nadzirala policija. V času pandemije se je po celotnem svetu pokazalo, kako vpeto je družbeno nadzorstvo, tako formalno kot neformalno, v naša življenja. Državno formalno nadzorstvo in njen najvidnejši »element«, policija, sta pokazali dejansko moč nadzorstva ter tudi, kaj pomeni, ko ljudje nadzorstvo zaznavajo kot pretirano, saj se pojavi splošno nezadovoljstvo z oblastjo, njenimi organi, nezaupanje in državna nepokorščina. V Sloveniji smo to videli tudi na številnih protestih. 
V luči vsega tega dogajanja, pa je nastalo to diplomsko delo z namenom pojasniti pomen in vlogo družbenega, predvsem formalnega nadzorstva, natančneje policije, ki je za ljudi najvidnejši nadzornik, še posebej v teh »novih« časih. Zaradi nezadovoljstva in nestrinjanja z nekaterimi ukrepi za zajezitev virusa covid-19, je bila opravljena raziskava med prebivalci Republike Slovenije o delu policije,  zaznavanju vloge policije pri zajezitvi pandemije in »ubogljivosti« državljanov pri upoštevanju ukrepov za zajezitev virusa covid-19, kjer je bilo ugotovljeno, da so se večini sodelujočih, ukrepi kot so policijska ura, prepovedano gibanje med občinami, obvezno nošenje mask na prostem in drugi, zdeli nesmiselni, zato so jih mnogi kršili, policija pa tudi s svojim represivnim delovanjem ni vplivala na večje spoštovanje ukrepov. Sodelujoči so zato v raziskavi policijo opredelili kot niti pomembno in niti nepomembno, v smislu dejanskega doprinosa k zajezitvi covida-19. Samo delovanje policije med veljavnimi ukrepi pa je po raziskavi, ki jo je izvedla policija sama, vplivalo tudi na zaupanje prebivalcev Slovenije do policije, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti precej nižje.</dc:description><dc:publisher>[S. Vertačnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-31 18:58:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80162</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.9:616-036.21(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83255555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
