<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izolacija keratina iz  odpadne biomase in  sinteza keratinskih  nanodelcev</dc:title><dc:creator>Mešl,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fras Zemljič,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plohl,	Olivija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>keratin</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>hidrotermični procesi</dc:subject><dc:subject>ekstrakcija v subkritični vodi</dc:subject><dc:subject>kompleksacija</dc:subject><dc:subject>perje</dc:subject><dc:description>Piščančje perje, ki je odpadna biomasa, predstavlja do 10 % celotne piščančje suhe mase. Iz tega vidika ima veliko potencialnih industrijskih aplikacij, pri tem pa tudi zmanjšamo količino odpadne biomase in vplivamo pozitivno na okoljski vidik. Skoraj v celoti je perje sestavljeno iz proteina keratina. Ker pa je keratin netopen v vodi, je njegova ekstrakcija zahtevna naloga. Večina dosedanjih procesov ekstrakcije je okolju neprijaznih in neekonomičnih. Raziskave torej vodijo v iskanje bolj zelenih in ekonomičnih procesov. V diplomski nalogi smo se odločili za okolju prijazen hidrotermični proces; ekstrakcijo keratina v subkritični vodi. Ekstrakcijo z vodo smo izvedli pri 180 °C in času 1h (2 g perja v 70 mL vode). Rezultati kažejo, da je naša suspenzija vsebovala keratin, katerega molekulske mase so bile v območju od  4,6 do 15 kDa. Z metodo ATR-FTIR smo potrdili prisotnost proteina keratina v ekstraktu. V nadaljevanju smo iz izoliranega keratina z alginatom, hitozanom in TPP z metodo kompleksacije in ionske gelacije sintetizirali delce, ki pa niso bili v nano območju tako, kot smo predvidevali. Sintetizirani delci so bili mikronskih velikosti in predstavljajo mikrodelce, ki smo jih analizirali. V njih smo nato ujeli zdravilo in določili kinetiko sproščanja. Ugotovili smo, da keratinske delce lahko uporabimo kot dostavni sistem za kontrolirano sproščanje učinkovin. Z nadaljnjo optimizacijo postopkov bi v prihodnosti lahko sintetizirali nanodelce.</dc:description><dc:publisher>[A. Mešl]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-01 15:03:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80194</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.061.3:547.962.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79678467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
