Generične znamke - iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znakaUnverdorben, Tjaša (Avtor) Repas, Martina (Mentor) registracija znamkegenerična znamkaabsolutni razlogi za zavrnitev registracijeničnost znamkeizbris znamkeneaktivnost imetnika znamkekončni uporabnikpridobljen razlikovalni učinekpovprečen potrošnikMagistrsko delo Generične znamke – iskanje ravnotežja med pravnim varstvom znamke in prosto rabo generičnega znaka obravnava pravne institute na področju ureditve generičnih znamk, s poudarkom na posebnostih znamk EU v primerjavi z nacionalnimi znamkami, ki so registrirane v posamezni državi članici EU. Hkrati izpostavlja določene pravne probleme, ki odpirajo možnost različnih razlag posameznih določb. Stališča glede upravičenosti in sorazmernosti instituta izbrisa znamke iz registra so v glavnini poenotena in se močno nagibajo v prid instituta. Javni interes, da nekateri znaki preidejo v javno domeno, namreč pretehta slabosti, ki jih ima izguba izključnih pravic iz znamke za imetnika, ki ni pravočasno ukrepal v smeri preprečevanja nastanka generičnosti. Še vedno pa določena odprta vprašanja slabijo pravno varnost na zadevnem področju. Zaradi diametralno nasprotnih stališč je predvsem določanje geografskega obsega, ki zadošča za izbris znamke EU, še vedno sporno. Nekateri menijo, da je mogoče znamko EU izbrisati le, če generična postane v celotni EU ali v pretežnem delu, spet drugi da zadošča generičnost zgolj v eni državi članici. Tudi razlage pravil in relevantnih okoliščin glede vključevanja posrednikov in trgovcev v relevantni krog oseb niso povsem enoznačne. Odločba Sodišča EU, ki bi dokončno razjasnila ustrezno razlago, bi tako pomembno prispevala k razvoju sodne prakse in skladni razlagi določb. Z visoko zastavljenim pragom za dosego z dolgotrajno uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka za besedne znamke, se odpirajo tudi vprašanja upravičenosti različne pravne presoje generičnosti glede na vrsto znamke. Uveljavljena sodna praksa Sodišča EU trenutno še vedno ne izključuje možnosti izkazovanja pridobljenega razlikovalnega učinka za posamezne vrste znamk, vendar se nekateri zavzemajo za spremembo pristopa, po katerem za nekonvencionalne znamke sploh ne bi bilo možno izkazati z uporabo pridobljenega razlikovalnega učinka. Ker pa so prijavitelji le redko uspešni tudi pri dokazovanju pridobljenega razlikovalnega učinka nekonvencionalnih znamk, pozivi k zavzemanju bolj normativnega pristopa, do danes niso bili dovolj prepričljivi.[T. Unverdorben]20212021-09-01 17:18:09Magistrsko delo/naloga80202UDK: 347.772(043.3)COBISS_ID: 78220291sl