<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medosebne lastnosti  učinkovitih psihologov:  perspektiva psihologov,  uporabnikov in potencialnih  uporabnikov psiholoških  storitev</dc:title><dc:creator>Terplan,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plohl,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učinkovitost psiholoških storitev</dc:subject><dc:subject>medosebne lastnosti</dc:subject><dc:subject>empatija</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:description>Učinkovitost psiholoških storitev je odvisna od več dejavnikov, med drugim od lastnosti njihovih izvajalcev. Te pojasnijo do 20 % variance v izidih (npr. Beutler idr., 2004), vendar so slabo raziskane. Iz tega razloga je magistrsko delo osredotočeno na odkrivanje povezav med lastnostmi psihologov in učinkovitostjo psiholoških storitev. Omejeno je na naslednje medosebne lastnosti: emocionalno empatijo ter verbalno in neverbalno komunikacijo. Ker večina preteklih študij področja sloni na samoporočanju psihologa, je za boljši vpogled tema raziskana s perspektive psihologov, uporabnikov in potencialnih uporabnikov. Namen je bil ugotoviti, katere lastnosti psihologov se bodo z različnih perspektiv pokazale kot pomembne za učinkovitost psiholoških storitev. V raziskavi je sodelovalo 55 psihologov, 55 uporabnikov in 119 potencialnih uporabnikov. Glede na skupino so bile udeležencem predstavljene različne verzije Vprašalnika medosebnih spretnosti za merjenje medosebnih lastnosti, udeležencem iz skupin psihologov in uporabnikov pa še različne verzije mere učinkovitosti. Podatki so bili za skupini psihologov in uporabnikov analizirani z ordinalno regresijo, za skupino potencialnih uporabnikov pa z opisno statistiko in primerjavo z rezultati ostalih skupin. V skupini uporabnikov se je neverbalna komunikacija psihologa pokazala kot pomemben napovednik učinkovitosti psiholoških storitev. Kot pomembna je bila identificirana tudi s perspektive potencialnih uporabnikov. Rezultati odstopajo od pričakovanih. Sklepati je namreč bilo, da se bosta tudi verbalna komunikacija in emocionalna empatija v različnih skupinah povezovali z učinkovitostjo. Možnih vzrokov razhajanj je več, med drugim metodološke pomanjkljivosti.</dc:description><dc:publisher>[S. Terplan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 21:26:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80403</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942.52(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 85196291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
