<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Antioksidativni potencial  različnih sort hmelja</dc:title><dc:creator>Kobale,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Langerholc,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bren,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozmos,	Maša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Hmelj</dc:subject><dc:subject>antioksidativni potencial</dc:subject><dc:subject>FRAP</dc:subject><dc:subject>ORAC</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se je določal antioksidativni potencial različnih sort hmelja. Vzorci so bili pridobljeni s hidroacetonsko ekstrakcijo, antioksidativni potencial pa je bil določen s kemijskima metodama FRAP in ORAC. Rezultati meritev so bili analizirani s programom SPSS ob uporabi ustreznih statističnih metod. Ugotovljeno je bilo, da se različne sorte hmelja med seboj statistično značilno razlikujejo. Najvišji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil določen v sorti Savinjski Golding, z metodo ORAC v sortah Styrian Eureka in Aurora. Najnižji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil izmerjen v sorti Styrian Eureka in po metodi ORAC v sorti Caucasus. Analiza povezanosti ni pokazala značilne korelacije med rezultati metod FRAP in ORAC pri vzorcih istih sort hmelja. Antioksidativni potencial bi lahko predstavljal enega od tehnoloških parametrov za nadaljnjo selekcijo in izbor sort hmelja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-22 16:58:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80614</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79492099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
