<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza površinske  kislosti in hidroksilacije  magnetno izločitvenega  bemita in γ-alumine s FTIR spektroskopijo</dc:title><dc:creator>Suhodolčan,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gyergyek,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>površinska kislost</dc:subject><dc:subject>hidroksilacija</dc:subject><dc:subject>bohemit</dc:subject><dc:subject>γ-alumine</dc:subject><dc:description>V naši raziskovalni nalogi smo analizirali infrardeče spektre adsorbiranega piridina na kisle površine v območju 1700 in 1400 cm-1. Spekter koordinacijsko vezanega piridina je drugačen, kot je spekter piridinijevega iona, kar nam omogoča razlikovanje kislih mest na površini. Z opazovanjem temperaturne obstojnosti vrhov in njihovih premikov smo na grobo ocenili moč kislih mest. Primerjali smo različne vzorce: bohemit z nanodelci magnetnega železovega oksida, alumina z nanodelci magnetnega železovega oksida, pripravljena v cevni peči in hranjena na zraku, alumina z nanodelci železovega oksida, pripravljena in-situ v peči IR spektrometra in komercialnega alumina. Pri vseh materialih so bila dokazana Lewisova kisla mesta in odsotnost Brønstedovih kislih mest. Ugotovljeno je bilo, da nasičene površine z vlago in dodatek nanodelcev železovega oksida nimajo znatnega vpliva na jakost Lewisowih kislih mest.</dc:description><dc:publisher>[L. Suhodolčan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-10-12 00:35:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80776</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 544.361.5+66.094.32(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 88301059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
