<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izolacija encimov iz pleurotus  ostreatus</dc:title><dc:creator>Peklar,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Primožič,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leitgeb,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izolacija encimov</dc:subject><dc:subject>Pleurotus ostreatus</dc:subject><dc:subject>ekstrakt</dc:subject><dc:subject>gelska kromatografija</dc:subject><dc:subject>SDS-PAGE elektroforeza</dc:subject><dc:subject>ɑ-amilaza</dc:subject><dc:subject>lakaza</dc:subject><dc:subject>celulaza</dc:subject><dc:subject>proteaza</dc:subject><dc:subject>glukoamilaza</dc:subject><dc:description>Pleurotus ostreatus ali bukov ostrigar je ena izmed najbolj kultiviranih gob v komercialne namene na svetu. Vsebnost širokega spektra encimov in drugi bioučinkovin omogoča njegovo uporabo v različnih panogah. Zaradi vedno večjega pomena pri aplikacijah učinkovin iz gob v industriji in naraščajoče ekonomske zanimivosti le-teh magistrska naloga opisuje izolacijo encimov ɑ-amilaze, lakaze, celulaze, proteaze, glukoamilaze iz ekstrakta micelijev gobe P. ostreatus z dvema različnima pristopoma, gelsko kromatografijo in SDS-PAGE elektroforezo.
Analiza z gelsko kromatografija je pokazala, da je izolacija encimov možna ob predpostavki, da potovanje posameznih encimov ni ovirano zaradi neprimerne poroznosti gela, vsebnosti primesi ali pa celo medsebojnega zaviranja potovanja encimov s podobnimi molskimi masami po koloni. Problem, ki se je pojavil, je bilo neizoblikovanje vrha na kromatogramu pri elucijskem volumnu posameznega preiskovanega encima. Elucijski volumni so bili pridobljeni z eksperimentalno določenimi molekulskimi masami encimov. Kontrola učinkovitosti izolacije pa je bila izvedena z določevanjem encimske aktivnosti posameznega encima v izolatu. Ekstrakt smo nato analizirali še s SDS- PAGE elektroforezo. Ugotovili smo, da je pri 12 (w/v) % separacijskem gelu možno izolirati vse preiskovane encime, katerih molekulske mase so glede na proteinski marker sovpadale z eksperimentalno določenimi, razen proteaze in celulaze. Iz teh rezultatov sklepamo, da imata obe uporabljeni tehniki izolacije encimov potencial za aplikacije v laboratorijskem in industrijskem merilu. Z optimizacijo postopka ekstrakcije naravnih materialov iz micelija gliv ter parametrov izbrane izolacijske tehnike pa je možno celo pričakovati izolacijo z večjo ločljivostjo, encimsko aktivnostjo, selektivnostjo in čistoto produkta.</dc:description><dc:publisher>[A. Peklar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-12-07 12:30:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81014</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 543.645.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 93427203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
