<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ali razvoj računovodstva  podpira razvoj gospodarstva?  primerjava Slovenije in Velike Britanije</dc:title><dc:creator>Zver,	Zlatko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Razvoj računovodstva</dc:subject><dc:subject>gospodarski razvoj</dc:subject><dc:subject>računovodske funkcije</dc:subject><dc:subject>računovodstvo v Sloveniji.</dc:subject><dc:description>Računovodstvo se skozi svojo zgodovino in v prerezu današnjega časa kaže kot velikega pomena za družbeni razvoj in družbeno delovanje. Računovodstvo se je razvijalo skupaj z družbenim napredkom in razvojem celotne civilizacije ter prevzemalo vse obsežnejše funkcije, od funkcije evidentiranja obstoječega stanja sredstev in dolgov v namen upravičevanja pričakovanj do dolžnikov, v namen obdavčevanja, poslovnega odločanja subjektov ter v namen sklepanja poslovnih vezi. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razvoj računovodstva podpira razvoj gospodarstva in kako se računovodstvo v Veliki Britaniji razlikuje od računovodstva v Sloveniji. V uresničevanje namena smo izvedli analizo sekundarnih podatkov stopnje razvoja računovodstva, BDP in števila zaposlenih v sektorju računovodstva obeh držav. Rezultati analize so pokazali, da so državna gospodarstva pomembno povezana z razvojno stopnjo računovodstva in da se med državama pojavljajo pomembne razlike. Združeno kraljestvo ima na splošno bistveno večji računovodski sektor, ki ustvarja večjo proizvodnjo in bruto dodano vrednost, prispeva večji delež delovnih mest in beleži večjo rast tržnega deleža in rast v produkciji. Čeprav podatki kažejo, da je računovodstvo v Združenem kraljestvu bolj razvito, pa se sektor v Sloveniji trenutno hitreje razvija. Velika Britanija je tudi bogatejša od Slovenije, vendar se nahaja v nekaterih obdobjih nižje stopnje rasti. Povezave BDP s številom zaposlenih v računovodskem sektorju kažejo v državah različne korelacije, in sicer sta v Veliki Britaniji v blagi pozitivni, v Sloveniji pa v srednje močni negativni korelaciji. Rezultati odražajo visoko kompleksnost razmerij opazovanih pojavov in vpliv vzajemnih učinkov različnih družbenih dejavnikov.</dc:description><dc:publisher>Z. Zver</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-01-30 06:25:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81205</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657:330.34</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 104472323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
