<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini</dc:title><dc:creator>Šuško,	Emina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>balkanska pot</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi.
Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih.
Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU.
Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč.
Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.</dc:description><dc:publisher>[E. Šuško]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-21 17:26:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81428</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.341:343.43(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 106478083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Bosna in Hercegovina;</dc:coverage></metadata>
