<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje učinkovitosti regulacije pretoka tekočin in optimiranje nastavitev konstant PID regulatorja</dc:title><dc:creator>Mezek,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>regulacija pretoka</dc:subject><dc:subject>povratno-zančna regulacija</dc:subject><dc:subject>PI regulacija</dc:subject><dc:subject>PID regulacija</dc:subject><dc:subject>optimizacija nastavitev pretočnega sistema</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali pretočni sistem z povratno-zančno regulacijo na demonstracijski napravi GUNT RT-624. Na začetku eksperimentalnega dela smo preverili linearnost ventila glede na vhodni signal. Z določitvijo linearnega območja delovanja smo določili interval, na katerem so meritve ustrezne in relevantne. Z uvedbo stopničaste spremembe smo karakterizirali sistem na obratovalnem območju avtomatskega ventila.
Sistem smo regulirali z P, PI in PID regulacijo, katerih nastavitve smo določili grafično z Cohen Coonovo metodo. Nadaljnje eksperimentalno delo smo opravili z uporabo programa Matlab. Pripravili smo simulacijski modul eksperimentalne naprave in testirali različne tipe regulacije kot tudi različne nastavitve regulacijskih konstant, ki smo jih pridobili iz empirično zapisanih metod.
Opazovali smo odziv sistema pri uvajanju stopničastih sprememb in motnje ter zapisali opažanja in ugotovitve o ustreznosti metod za regulacijo obravnavanega sistema. Cilj regulacije je bil pridobiti hiter ter natančen odziv z minimalnim preletom, predvsem pa vzpostavitev stabilnega stanja sistema po dosegu referenčne vrednosti. V sistem smo uvajali motnjo, ki jo je modul odpravil s povratnozančno regulacijo.
Rezultati nakazujejo, da je za obravnavani sistem najustreznejši proporcionalno-integralni regulator, saj zagotavlja zadovoljive, točne rezultate in ob ustreznih nastavitvah konstant ne povzroča oscilacije signala. Idealnemu odzivu sistema smo se poizkušali približati z optimizacijo nastavitev z uporabo orodja Simulink. Pridobili smo parametre, ki so bili za obravnavani sistem najustreznejši.</dc:description><dc:publisher>[J. Mezek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-06 08:21:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81657</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 681.533.38:66.012(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 108941315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
