<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza kriznega upravljanja migrantske krize Republike Slovenije od leta 2015 do leta 2021</dc:title><dc:creator>Fabjančič,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tominc,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>migrant</dc:subject><dc:subject>migrantska kriza</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>krizno upravljanje</dc:subject><dc:description>Dogodki na Bližnjem vzhodu v letu 2011 in pozneje so povzročili migrantsko krizo oz. množičen prihod migrantov na ozemlje Evropske unije. Ena izmed poti, ki so jo uporabljali migranti, je vodila tudi skozi Slovenijo, ki je morala ta prihod obvladovati. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako je potekalo krizno upravljanje v Sloveniji od leta 2015 do leta 2021, na katerih področjih je bila uspešna in na katerih so se pokazale potrebe za izboljšave ter nekatere elemente kriznega upravljanja, kot so vloga akterjev kriznega upravljanja, odločitvene situacije in preventivna dejanja. Ugotovili smo, da je v letu 2021 Slovenija bolje pripravljena na obvladovanje migrantske krize kot leta 2015. Sprejetih je bilo več pravnih aktov, ključni akterji kriznega upravljanja, kot sta vojska in policija, so dobili nova pooblastila in opremo, postavljene pa so bile tudi tehnične ovire na meji. Sodelovanje z Avstrijo in Hrvaško v splošnem ni bilo konstruktivno in transparentno, saj so države v času največjih migracijskih pritiskov najprej poskrbele zase. Negativen vpliv na obvladovanje krize se je pokazal v kadrovski podhranjenosti ključnih akterjev kriznega upravljanja, še posebej v policiji in vosjki. Zaradi počasnega ukrepanja EU v času najštevilčnejših prehodov meje se je bila Slovenija primorana znajti »po svoje«, pri čemer se je slovenski državni vrh odzval relativno dobro. Kljub temu pa smo ugotovili pozitiven vpliv EU pri obvladovanju krize v Sloveniji zaradi njenega mehanizma Civilne zaščite, finančnih sredstev ter olajšanega sodelovanja z ostalimi državami članicami.</dc:description><dc:publisher>[T. Fabjančič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-22 08:25:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81732</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 315.15:351.78(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 116078851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
