Omejitev gibanja kot ukrep za zajezitev širjenja covid-19Šulc, Matic (Avtor) Krope, Srečko (Mentor) diplomske nalogepolicijaomejitev gibanjacovid-19zajezitev širjenjaV kriznem času pandemije, je nastala potreba po hitrih, učinkovitih in zanesljivih ukrepih s katerimi bi države po svetu zajezile širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Ukrep, ki je bil sprejet v večini držav in tudi v Sloveniji, je grobo posegel c človekove pravice in svoboščine. V diplomskem delu smo obravnavali ukrep omejitve gibanja in njegov vpliv na družbo in delo policije. V času, ko se je Korona virus – Covid-19 razširil po skorajda vseh državah sveta, je Vlada Republike Slovenije, kot ena izmed mnogih držav sprejela ukrepe, katerih namen je bil zajezitev in preprečevanje širjenja okužb z covid-19. V diplomskem delu so opredeljeni vsi ukrepi, kateri se nanašajo na omejitev svobodnega gibanja ljudi. Pod drobnogled je vzeto, kakšne posledice je naveden ukrep prinesel za ljudi, kako je vplival na družbo in kako je vplival na delo policije. Raziskovali smo, kakšen vpliv je imel ukrep omejitev gibanja, kot ukrep za zajezitev širjenja Covid-19. Kakšne posledice so nastale. Ali je ukrep omejitve gibanja vplival na psihično stanje ljudi, povečanje nasilja v družini, nezadovoljstvo ljudi in načrtno neupoštevanje ukrepa, poslabšanja gospodarskega stanja in kakšno vlogo je imela policija pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj v povezavi z ukrepom omejitve gibanja. Namen je predstaviti vlogo policije in posledic s katerimi se je zaradi ukrepa omejitve gibanja v času pandemije Covid-19 soočala slovenska policija in širša družba. Skozi diplomsko delo smo ugotovili kakšne so bile posledice ukrepov, ki jih je sprejelo večina držav po svetu, kot tudi Slovenija. Osredotočili smo se na ukrep omejitve gibanja, kateri je najbolj posegel v svobodo ljudi. Ugotovili smo, da je pandemija globoko zarezala v družbo, način življenja ljudi, gospodarstvo in delo policije. Družba je v pandemiji spoznala, kako pomembni so medsebojni stiki in svobodno gibanje. Ukrep omejitve gibanja je negativno vplival tudi na gospodarstvo. Policija, kot represivni organ pa je pokazala dobro in hitro prilagajanje na krizne dogodke in razmere. Raziskovanja smo se lotili tako, da smo najprej predstavili teoretičen del, ki zajema tovrsten ukrep prepoved gibanja in ga razdeljuje na različne stopnje, katerih skupna lastnost je omejitev gibanja in posledično zajezitev širjenja okužb z covid-19. Najprej smo začeli s socialnim vidikom in psihološkimi posledicami ukrepov na družbo, nato smo v empiričnem delu zajeli primerjavo stanja, pred in med veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z covid-19. Raziskali smo vpliv pandemije na gospodarstvo in mednarodne odnose. V zvezi s policijskim delom smo predstavili hitro adaptacijo slovenske policije na krizne razmere, kakšne so bile dodatne zadolžitve policije in kako je policija odreagirala na pandemijo. Naprej smo primerjali število kaznivih dejanj z elementi nasilja, število kaznivih dejanj ponarejanje listin. Iz rezultatov raziskav smo ugotovili, da je omejitev gibanja, kot ukrep globoko posegel v človekovo svobodo in posledično na človeško psiho. Vpliv ukrepa pa so čutili v gospodarstvu, kot tudi v policiji. Zato menimo, da bi morale države k strogim omejitvam gibanja pristopiti bolj sistematično in transparentno, saj se nezadovoljstvo ljudi odraža prav zaradi slabe komunikacije odločilnih teles do državljanov. Menimo, da je slovenska policija v časih pandemije svoje delo, kljub kadrovski podhranjenosti, opravljala strokovno, zakonito in učinkovito. V gospodarstvu je po našem mnenju prišlo do temeljitih sprememb. Ljudje so sprejeli dejstvo, da jim je bilo gibanje omejeno, zato je prodaja izdelkov preko svetovnega spleta narasla. Predlagamo, da bi se še več ponudnikov produktov odločalo za spletno prodajo, predvsem manjša podjetja, ker bi tako postala odpornejša na tovrstne krizne dogodke v prihodnje.[M. Šulc]20222022-05-27 08:15:49Diplomsko delo/naloga81764UDK: [34+342.7]:616-036.21(043.2)COBISS_ID: 116131587sl