<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Aspergerjev sindrom  razvoj protokola za vedenjske modifikacije</dc:title><dc:creator>Špur,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Usenik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aspergerjev sindrom</dc:subject><dc:subject>pomoč učiteljem</dc:subject><dc:subject>vključevanje v socialno in učno okolje</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>program</dc:subject><dc:description>Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke. 
Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni.
V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj.
Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.</dc:description><dc:publisher>[A. Špur]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-08 08:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81845</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.76-056.313:37.091.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 115235843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
