<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stres, strategije spoprijemanja s stresom, konflikti vlog in viri socialne podpore pri materah študentkah in zaposlenih materah</dc:title><dc:creator>Brglez,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozina,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štremfel,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Stres</dc:subject><dc:subject>strategije spoprijemanja s stresom</dc:subject><dc:subject>konflikt med študijem in družino</dc:subject><dc:subject>konflikt med delom in družino</dc:subject><dc:subject>viri socialne podpore</dc:subject><dc:subject>oblike sistemske podpore</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:description>V Sloveniji je od leta 2015 do leta 2018 število mater študentk narastlo za skoraj 3 % (Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Evroštudent, 2018) prav tako pa se Slovenija uvršča med prve tri države članice Evropske unije po zaposlenosti mater (Eurostat, 2019). Ker je usklajevanje zahtev različnih vlog lahko stresno, nas je v magistrski nalogi zanimalo, ali obstajajo razlike v stopnji zaznanega stresa med materami študentkami in zaposlenimi materami, ter kako so različne strategije za spoprijemanje s stresom, konflikti vlog med študijem/delom in družino, zaznana socialna podpora ter sistemska podpora povezani s stopnjo zaznanega stresa pri omenjenih skupinah. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja razlika med poznavanjem ter koriščenjem obstoječih oblik sistemske podpore, ter kako je slednje povezano s stopnjo zaznanega stresa. V raziskavi je sodelovalo 922 žensk, od tega 819 (88,70 %) zaposlenih mater, 74 (6,80 %) mater študentk in 41 (2,10 %) zaposlenih mater s statusom študenta, ki jih zaradi nizke udeležbe nismo vključili v raziskavo. Poleg demografskih vprašanj so udeleženke izpolnjevale Lestvico zaznanega stresa – PSS, Vprašalnik spoprijemanja s stresom CISS-21, Vprašalnik konflikta med delom in družino – WFCS, Vprašalnik konflikta med študijskim delom, študentskim delom in družinskim življenjem – MWFSC ter večdimenzionalno lestvico socialne podpore (MSPSS). Obe skupini sta poročali o srednji stopnji stresa, v poznavanju in koriščenju oblik sistemske podpore ni bilo razlik. Raba na problem osredotočenih strategij napoveduje nižjo raven stresa, uporaba virov socialne podpore, zaznava konflikta med študijem/delom in družino pa je povezana z zaznano višjo stopnjo stresa. Med koriščenjem sistemske podpore in zaznanim stresom ni bilo povezanosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Brglez]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-14 22:56:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81896</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944.4-055.52-055.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 117487363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
