<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predlogi za uporabo pametnega telefona kot merilne naprave pri pouku naravoslovnih predmetov v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Gorenjak,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šorgo,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>didaktično gradivo</dc:subject><dc:subject>laboratorijsko delo</dc:subject><dc:subject>merilna naprava</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject>pametni telefon</dc:subject><dc:description>Čeprav si dandanes le težko predstavljamo življenje brez pametnih mobilnih telefonov (PMT), njihov pomen in vloga pri pouku nista dorečena. Njihovo vključevanje v pouk je mnogokrat nezaželeno in celo prepovedano, čeprav sodobni PMT združujejo v eni napravi funkcije številnih naprav, ki so sicer neproblematični sestavni del poučevanja. Eden od možnih vzrokov za nevključevanje PMT v pouk naravoslovnih predmetov je pomanjkanje ustreznih didaktičnih zgledov. Zato smo pripravili preverjene zglede za laboratorijske vaje, kjer bi bilo mogoče pametni telefon vključiti v laboratorijsko in terensko delo naravoslovnih predmetov v vlogi merilne naprave. Za ta namen smo priredili obstoječe računalniško podprte laboratorijske vaje za izvedbo s PMT ob uporabi v telefonih vgrajenih merilnikov. Za delo smo uporabljali dva modela pametnih telefonov, in sicer LG G8S ThinkQ in Sony Xperia X Compact, ter aplikaciji Phyphox in ColorMeter, s katerimi smo izvedli več različnih vaj, ki bi jih bilo mogoče vključiti v pouk ali bi jih učenci lahko izvedli kot samostojno delo doma. V magistrskem delu smo podrobneje predstavili naslednjih pet vaj: zgradba celice, lastnosti živega, vpliv alkohola na celično membrano, delovanje katalizatorjev in terensko delo. Ugotavljamo, da bi lahko s takšno izvedbo vaj izboljšali pouk naravoslovnih predmetov v osnovni šoli in ga zaradi vseprisotnosti opreme približali učencem. S tem bi lahko spodbujali vseživljenjsko povezovanje naučenega v šoli s sposobnostjo reševanja problemov. S PMT je namreč omogočeno avtomatizirano zajemanje merskih podatkov, rezultati se sproti izpisujejo in izrisujejo na zaslonu, kar omogoča spremljanje hitrih in zelo počasnih sprememb. S stališča učitelja bi lahko na ta način dosegli aktivacijo učencev in hkrati doseganje višjih ciljev v izobraževanju, s stališča učencev pa večjo trajnost in kakovost znanja. Ob ekonomičnosti in racionalizaciji potrebne opreme lahko učitelji še dodatno ojačajo medpredmetne povezave med naravoslovnimi predmeti in sposobnost razreševanja kompleksnih problemov.</dc:description><dc:publisher>[S. Gorenjak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-06-17 21:56:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81917</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502/504:37.091.3:004.382.745(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 116497411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
