Stanje prakse poslovodnega računovodstva v slovenijiLončarič, Zala (Avtor) Kolar, Iztok (Mentor) poslovodno računovodstvoračunovodske informacijeposlovno odločanjeračunovodska orodjaV diplomskem delu smo raziskovali stanje poslovodnega računovodstva v slovenskih podjetjih. S pomočjo ankete smo ugotovili, katere informacije podjetja najpogosteje uporabljajo, katere so najbolj uporabne informacije in katere se jim zdijo najbolj potrebne v prihodnosti. V teoretičnem delu smo predstavili poslovodno računovodstvo in izdelali primerjavo s stroškovnim ter finančnim računovodstvom. Izpostavili smo njihove podobnosti in razlike. V naslednjem sklopu sledi pregled razvoja poslovodnega računovodstva skozi čas in njegov izvor ter opis današnjega stanja in izzivov, s katerimi se podjetja danes soočajo. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo izbranih raziskav, ki so bile opravljene v različnih državah sveta, in njihove ugotovitve. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete opravili raziskavo, v katero so bila vključena mala, srednja in velika podjetja v Sloveniji. Ugotovili smo, da največje število podjetij pripravlja informacije o vrednotenju dosežkov v organizaciji, in sicer analizo doseženega poslovnega izida, informacije o načrtovanih denarnih tokovih in informacije o načrtovanih aktivnostih za obvladovanje stroškov in drugih izdatkov. Med informacije, ki se zdijo podjetjem najbolj uporabne, spadajo informacije v zvezi z analiziranjem dobičkonosnosti proizvoda, informacije o vrednotenju dosežkov v organizaciji, in sicer analiziranje dosežkov z uporabo nevrednostnih (nefinančnih) kazalnikov ter informacije v zvezi z analiziranjem življenjskega cikla proizvoda. Za najbolj uporabne informacije v prihodnje so podjetja izbrala informacije o načrtovanem premoženjsko-finančnem položaju organizacije, informacije o načrtovanih aktivnostih in virih, ki so povezani z načrtovanim premoženjsko-finančnim položajem organizacije, in informacije o načrtovanih aktivnostih za obvladovanje stroškov ter drugih izdatkov. Pridobljene rezultate smo primerjali z raziskavo v Grčiji avtorjev Reckers in Sale (2010), kjer smo ugotovili, da se praksa uporabe računovodskih informacij med državama precej razlikuje.Z. Lončarič20222022-08-04 10:58:34Diplomsko delo/naloga82235UDK: 657.1COBISS_ID: 125476355sl