<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poučevanje naravoslovja in biologije na prostem v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Lukež,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Špernjak,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje na prostem</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject>poučevanje v naravi</dc:subject><dc:description>Učenci se v naravi učijo preko realnih ter neposrednih izkušenj. V magistrskem delu smo želeli raziskati, kako poteka poučevanje v naravi na slovenskih osnovnih šolah pri rednem pouku naravoslovja v 6. in 7. razredu ter biologije v 8. in 9. razredu, saj želimo otrokom čim bolj približati naravo in se izogniti situacijam, ki jih je eden izmed učiteljev navedel v anketnem vprašalniku: ˝Otroci ne sodelujejo pri pouku naravoslovja, saj nočejo stopiti na mokro travo.« Ker menimo, da lahko učitelji v sklopu rednega pouka naravoslovja in/ali biologije spodbudijo uveljavljanje poučevanja v naravnem okolju, smo jih vključili kot ciljno skupino naše raziskave. Na podlagi podatkov anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 108 učiteljev naravoslovja in/ali biologije, smo pridobili vpogled v trenutno stanje izvajanja poučevanja v naravi. Večina anketiranih učiteljev poučuje v naravi manj kot 40 % vseh učnih ur, po učnem načrtu predpisanih za izvajanje aktivnih metod. Učence vodijo večinoma na enodnevne naravoslovne ekskurzije ali teren (1‒2 uri) izven šolskega okoliša, čeprav imajo že okoli šole ustrezne naravne pogoje za izvajanje pouka. V sklopu raziskave smo pridobili vpogled, s katerimi ovirami se anketirani učitelji srečujejo. Ugotovili smo, da anketirane učitelje najbolj omejujejo pomanjkanje časa, pomanjkanje kadra za spremstvo, preobsežen kurikulum in preveliko število učencev v oddelkih. Kljub navedenim oviram se pri poučevanju v naravi počutijo suverene in na tem področju ne zaznavajo nizke stopnje usposobljenosti; predpostavljamo, da imajo na voljo dovolj priložnosti za izpopolnjevanje oziroma nadgradnjo znanja in veščin na tem področju. Poučevanje v naravi je uspešno samo, če učitelj razume razlog obiska naravne lokacije in verjame v smiselnost poučevanja na prostem, zato smo raziskali tudi njihov odnos do tovrstnega poučevanja. Anketirani učitelji naravoslovja in/ali biologije so motivirani in si želijo dodatnega izpopolnjevanja na tem področju. Poučevanje v naravi se jim zdi učinkovito, pomembno in koristno za učence. Ker verjamemo, da ima poučevanje v naravi potencial sodobnega šolanja, smo predlagali zapolnitev vrzeli na različnih ravneh, na katere smo naleteli v sklopu naše raziskave.</dc:description><dc:publisher>[B. Lukež]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-05 09:28:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82242</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.33-027.22:5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122616067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
