<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Polimerizacija terpenov v koloidnih prekurzorjih</dc:title><dc:creator>Skušek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramer,	Stanko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poliHIPE</dc:subject><dc:subject>terpeni</dc:subject><dc:subject>naravni polimeri</dc:subject><dc:subject>HIPE</dc:subject><dc:subject>kopolimeri</dc:subject><dc:description>Naravni polimeri v vse večji meri nadomeščajo sintetične ekvivalente iz fosilnih goriv. Za njihovo sintezo se med drugim uporabljajo terpeni, ki so široko dostopni kot stranski produkti pri predelavi citrusov. Polimeri sintetizirani iz le-teh imajo nizko toksičnost in so potencialno biorazgradljivi, zato se intenzivno raziskujejo kot prekurzorji za razvoj trajnostnih polimerov. V diplomskem delu smo z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze, t.i. HIPE, sintetizirali porozne poliHIPE materiale na osnovi izbranih terpenov, tj. limonena in mircena. Pripravili smo kopolimere različnih razmerij terpena proti akrilatu (1:1, 1:3 in 3:1), pri čemer smo kot drugi monomer v organski fazi uporabili trimetilolpropan triakrilat (TMPTA) ob dodatku surfaktanta Hypermer B246, iniciatorja AIBN in toluena. Poleg tega smo glede na celotni volumen emulzije dodali 80 vol.% vodne faze. Na podlagi različnih razmerij smo ugotavljali vključenost terpena v polimeru in opazovali vpliv na morfologijo ter poroznost. Vzorce smo očistili v Soxhletovem aparatu in karakterizirali z različnimi metodami. Kemijsko sestavo smo preverili z elementno analizo, iz dobljenih vrednosti smo izračunali vključenost terpena v našem vzorcu. Z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM) smo preverili ali imajo vzorci ustrezno, za poliHIPE značilno, porozno strukturo sestavljeno iz primarnih in sekundarnih por, ki smo jih tudi izmerili. Po metodi BET smo izmerili specifične površine, določili smo še celokupno in skeletno gostoto iz katere smo izračunali poroznost. Nenazadnje pa smo posneli FTIR spektre s katerimi smo se prepričali o uspešnosti sinteze.</dc:description><dc:publisher>[N. Skušek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-11 16:14:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82306</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.597(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 119916803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
