<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje polifenolnih komponent in njihovih antioksidativnih lastnosti v različnih vrstah medu</dc:title><dc:creator>Žnidarič,	Miša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotnik,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez Marevci,	Maša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>antioksidativna aktivnost</dc:subject><dc:subject>LC-MS/MS</dc:subject><dc:subject>testi antioksidativnosti</dc:subject><dc:description>Med je naravno živilo, ki se že stoletja uporablja v prehrani, danes pa postaja vedno bolj priljubljeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki jih ima na telo. Razlog za povečano povpraševanje po medu je visoka vsebnost fenolnih spojin in njihovih antioksidativnih lastnosti. V diplomski nalogi smo preverili, kakšna je vsebnost bioaktivnih komponent v različnih vrstah medu. Z uporabo maceracije, ultrazvočne ekstrakcije in ekstrakcije na trdni fazi smo izolirali fenolne spojine. Zanje velja, da v telesu v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami delujejo antioksidativno, antidiabetično, protimikrobno, protivnetno ter preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Pripravljenim vzorcem medu smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in ogljikovih hidratov ter preverili antioksidativno aktivnost z DPPH, FRAP in CUPRAC metodo. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) smo kvantitativno in kvalitativno določili vsebnost osmih fenolnih spojin v vzorcih medu. 
V diplomski nalogi smo iz medu uspešno izolirali fenolne spojine in potrdili hipotezo, da se vsebnosti fenolnih spojin razlikujejo glede na vrsto medu. Ugotovili smo, da število skupnih fenolnih spojin vpliva na antioksidativno učinkovitost, saj so vzorci z višjo vsebnostjo celokupnih fenolov izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili slabo primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja. V metanolnih vzorcih medu smo določili najvišji delež kavne kisline in katehina, v nakisanih vzorcih pa je prevladovala tudi galna kislina. V vzorcih za čiščenje fenolnih spojin smo zaznali le elagno kislino, v očiščenih vzorcih pa največ elagne kisline in katehina. Potrdimo lahko hipotezo, da je med zaradi svoje sestave zelo kompleksen medij za izolacijo fenolnih komponent, saj sladkorji in druge komponente v medu motijo določitev fenolnih spojin.</dc:description><dc:publisher>[M. Žnidarič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-17 15:54:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82376</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.562:638.162(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 130924803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
