<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije</dc:title><dc:creator>Črešnar,	Marcel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Britovšek,	Jaroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotlar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ocena ogroženosti</dc:subject><dc:subject>protiterorizem</dc:subject><dc:subject>obveščevalno-varnostna dejavnost</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo preučuje razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Slovenija vse od leta 2005 izdeluje periodične ocene teroristične ogroženosti. Ocene so izdelane in izdane na podlagi petstopenjskega modela. To pomeni, da se lahko stopnja teroristične ogroženosti giba od zelo nizke (1) pa do zelo visoke (5). Za izdelavo teh ocen je zadolžena Medresorska delovna skupina za protiterorizem. Glavna naloga te skupine, je priprava poročil in ocen teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Vse pretekle izdane stopnje teroristične ogroženosti v Sloveniji so bile nizke. Slovenska obveščevalno- varnostna agencija v zadnjih letih poroča, da ni bilo zaznanih morebitnih groženj ali načrtovanja terorističnih napadov na slovenske interese doma in po svetu. Ocene teroristične ogroženosti pa niso namenjene samo za zagotavljanje potrebnih informacij pristojnim državnim organom, temveč tudi splošni javnosti. Večina evropskih držav danes uporablja izdelavo tovrstnih ocen. Uporabljeni modeli, število stopenj ogroženosti, verjetnosti jezik in uporabljeni kriteriji za določitev stopnje ogroženosti se med državami razlikujejo. Pri analizi primerjave med izbranimi državami so se pokazale tudi nekatere podobnosti pri uporabljenih metodologijah in službah, ki so zadolžene za izdelavo teh ocen. Splošno gledano se je izdelava periodičnih ocen teroristične ogroženosti izkazala kot smiselna. Republika Slovenija ima glede na zbrana dejstva v veljavi ustrezen model za izdelavo ocene teroristične ogroženosti. Pri izdelavi omenjenih ocen se priporoča predvsem načelo preprostosti in prilagodljivosti. Prav tako je priporočena uporaba enotne obveščevalno-varnostne terminologije, kot tudi uporaba enotnega standarda verjetnostnega jezika z določenimi procentualnimi vrednostmi.</dc:description><dc:publisher>[M. Črešnar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-19 10:23:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82416</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 355.02:343.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124560899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
