<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preiskovanje prometnih nesreč, ki so posledica samomora</dc:title><dc:creator>Puhek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slak,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>indici</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Prometna nesreča, ki je posledica samomora, predstavlja namerno povzročeno nesrečo v prometu z namenom, da si povzročitelj odvzame lastno življenje. Povzročitelj najpogosteje želi prikazati, da je bil dogodek nenačrtno povzročen, sam pa je bil žrtev nezaželene situacije. Ker gre za metodo samomora, ki jo je zaradi pogostosti prometnih nesreč lahko fingirati, predstavlja izziv za preiskovanje. V prvi fazi preiskovanja prometne nesreče IV. kategorije s smrtnim izidom mora preiskovalec dobiti sum, da gre za sumljivo prometno nesrečo, v kasnejših fazah pa mora biti pozoren na določene indice, ki bi nakazovali na samomor. Imeti mora ustrezne kompetence tako na področju zakonodaje, policijskih postopkov kot tudi izkušnje ter interes. Potrditi takšno metodo samomora je kljub sumom, ki jih ima preiskovalec, težko. Posamezen indikator namreč še ne potrjuje samomora. Najpogosteje na to nakazujejo: sam način vožnje (v nasprotno smer po avtocesti, trčenje v steber mostu, v tovorno vozilo), materialne sledi na kraju dejanja (odsotnost sledov zaviranja) in poslovilno pismo. Brez kadra z ustreznimi kompetencami, da prepozna posamezne indice, so takšni samomori obravnavani kot prometne nesreče. V zaključnem delu smo zato definirali sumljive prometne nesreče in metodo samomora z namernim trčenjem. Predstavili smo vse faze preiskovanja prometne nesreče s poudarkom na ogledu kraja dejanja, z namenom ugotovitve indicev, ki nakazujejo, da bi v dotičnem primeru potrdili sume, ki nakazujejo na samomor. Da bi ugotovili stanje v praksi in okoliščine, s katerimi se srečujejo preiskovalci pri obravnavi takšnih primerov, smo izvedli intervju s preiskovalcem. Menimo, da bi bilo relevantno voditi statistiko na področju takšnih samomorov v prometu. Pogostejša uporaba črnih skrinjic in izvedenstva cestnoprometne stroke bi lahko omogočila hitrejšo prepoznavo tovrstnih samomorov.</dc:description><dc:publisher>[E. Puhek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-19 11:51:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82421</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.98:614.86(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 124221955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
