Analiza stresa študentov dodiplomskega študija med izpitnim obdobjemLesjak, Nina (Avtor) Mumel, Damijan (Mentor) študentdodiplomski študijstresizpitno obdobje.Stres lahko opredelimo kot nekakšno kugo sodobnega časa, ki je vedno bolj razširjena tudi med študenti. Gre za težavo, s katero se študentje spopadajo na dnevni ravni, saj si velikokrat postavijo prevelike cilje ali pa čutijo prevelik pritisk s strani družbe. Študijske obveznosti, kot so kolokviji, seminarske naloge, izpiti, vzbudijo v človeku občutek tesnobe, panike in šibkosti. Pomembno je, da si ljudje ne zatiskajo oči pred resnico, ampak da se s težavo soočijo, kar pomeni, da je zgodnje odkrivanje simptomov bistvenega pomena za uspešno obvladovanje stresa. Če je stres prisoten dlje časa in je njegovo obvladovanje v veliki meri neuspešno, lahko to privede do resnih škodljivih posledic za človeško telo. Posledice se najpogosteje kažejo v obliki depresije, izgorelosti, izčrpanosti, lahko tudi kot duševna motnja ali psihosomatska bolezen. Diplomsko delo se v veliki meri osredotoča na stopnjo stresa, ki jo zaznajo študentje v času izpitnega obdobja, odkrivanje glavnih stresorjev ter načine in tehnike obvladovanja le-tega. Cilj diplomske naloge je ozavestiti študente o resnosti posledic stresa na njihovo duševno zdravje in o pomembnosti uporabe tehnik sproščanja, s pomočjo katerih lahko odkrijejo drugo oz. pozitivno stran stresa in ga obrnejo sebi v prid. Problematika stresa pri študentih v času izpitnega obdobja je predstavljena v teoretičnem delu, ki omogoča poglobljen pogled v to, kako sploh nastane stres, kaj ga povzroča ter kako vpliva na uspešnost študenta. V empiričnem delu so bili s pomočjo ankete pridobljeni podatki o stopnji stresa, glavnih stresorjih, posledicah stresa ter načinih obvladovanja med študenti dodiplomskega študija v času izpitnega obdobja. Iz analize ankete je razvidno, da več kot 73 % vprašanih študentov čuti v času izpitnega obdobja zelo močan stres. Glavni povzročitelj za nastanek stresa je dejavnik dva izpita na en dan; sledita mu prevelika količina snovi in pomanjkanje prostega časa. Stres na študente vpliva, tako da se počutijo dostikrat izčrpane, pri učenju so nezbrani in posledično manj učinkoviti; primanjkuje jim motivacije za opravljanje študijskih obveznostih; poleg navedenega slabše nadzirajo svoja čustva in imajo pogoste izbruhe jeze. Analiza ankete je pokazala, da študentje premagujejo stres z različnimi tehnikami sproščanja. Najpogosteje izbrane tehnike so bile naslednje: druženje s prijatelji/družino, poslušanje glasbe, druženje z živalmi, izvajanje raznih športnih aktivnosti in uporaba metode vizualizacije. Študentje redkeje uporabljajo tehnike, kot so prekomerno hranjenje, igranje iger na srečo, pitje alkoholih pijač in uživanje tobačnih izdelkov.N. Lesjak20222022-08-20 13:17:47Diplomsko delo/naloga82438UDK: 159.944.4-057.87COBISS_ID: 127886083sl